Štiričlanska slovensko-britanska ekipa je z manjšo zamudo 12.01.2012 krenila s Kanarskih otokov. Ekipa bo veslala do 4.700 kilometrov oddaljenega Barbadosa. Za pot bodo predvidoma potrebovali od 45 do 60 dni. Veslaško barko bodo poganjali 24 ur na dan v dveurnih izmenah. Dve uri bodo veslali, dve uri počivali, dve uri veslali ... in tako do konca. Vse to brez spremstva.

 S seboj bodo imeli vso potrebno opremo in hrano za dvomesečno bivanje na morju. Odprava bo zelo naporna ne samo v fizičnem smislu, ampak zlasti zaradi psihičnega pritiska asketskega bivanja na oceanu. Življenje na nekaj kvadratnih metrih ob stalni fizični aktivnosti in v nepredvidljivem morskem okolju bo zagotovo zanimivo doživetje.

Plovilo, ki ga bomo uporabljali za veslanje čez Atlantski ocean, je 8,8 m dolga in 1,8 m široka veslaška barka Tušmobil.

Barka je Atlantski ocean prečkala že dvakrat. Prvič se je to zgodilo leta 2006, ko je plula čez severni del Atlantskega oceana (New York–otoki Scilly), drugič pa pred tremi leti, ko je s Kanarskih otokov do Antigve varno pripeljala štiri ženske. Načrtovana je tako, da se v primeru preobračanja sama postavi nazaj v pravilen položaj.

Na sprednji in zadnji strani sta kabini, ki se uporabljata kot spalna in bivanjska prostora. Majhna, a zlata vredna. Skupaj s posadko bo Tušmobil tehtal približno 1 300 kilogramov.

Na blogu pišejo:

Preden smo začeli veslati, sem mislil, da se že veselim veslanja ponoči - polno nebo posuto z zvezdami. Polmesec se presenetljivo hitro povečuje. Gledanje naokoli za zelenimi in rdečimi lučmi oddaljenih ladij, ki pljujejo naproti eksotičnim in zamišljenimi destinacijami. Vznemirljivo navidezno deskanje po črnih valovih, ki se občasno razbijejo čez stranske luči čolna.

Valovi so bolj črni od neba, če pogledaš naokoli se lepo vidi kontrast med morjem in nebom.

Vseh teh stvari sem se resnično veselil.

In imel sem prav – nočno veslanje je čudovito.

Za 10 minut.

Potem  utrinki zvezd izgubijo svoj sijaj in dolgo odštevanje do konca tvojega ''delovnika'' se prične. Dve uri veslanja je dolg čas, če si prej imel samo dve uri časa za spanje ( kar je zelo malo ). Včasih veslamo v odločni tišini, včasih govorimo traparije – kot je na primer vprašanje za Simona, kaj je njegov najljubši sir ( odgovor je dober in močan Cheddar ), z lahkoto 20 minut.

Nekako sem kar sumil, da bo nočno veslanje podobno tej izkušnji: naporno ves čas, vendar se bo tudi to spremenilo v lep spomin, ko bo vsega tega enkrat konec.

http://www.transatlantik.si/